Besedilo
KOMISIJA DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA POSLOVNIK
1. seja
(23. januar 2009)
Sejo je vodil Anton Anderlič, predsednik komisije.
Seja se je pričela ob 9.02.
PREDSEDNIK ANTON ANDERLIČ: Lepo pozdravljeni! Pričenjam 1. sejo Komisije za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije.
S sklicem ste prejeli predlog dnevnega reda. Do predpisanega roka nisem prejel nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda. Sprašujem, ali je kdo, ki bi kaj komentiral? Ne. To pomeni, da je dnevni red določen tako, kot je bilo posredovano.
Obvestiti vas moram, da poslanec Janez Ribič ne more priti na sejo, zato ga bo po pooblastilu nadomeščal gospod Gvido Kres. Gospa Silva Črnugelj pa nadomešča podpredsednika oziroma člana komisije Aleksandra Ravnikarja. Sklepčni smo, 8 je prisotnih.
Za današnjo sejo, ker je prva, velja, da bi bila namenjena nekemu pogovoru, dogovoru, na kakšen način naj bi komisija delala. Šli bomo, jasno, po dnevnem redu, ki je bil potrjen. Ampak vendar, par besed bi mogoče uvodoma povedal, in to naj sodi že tudi pod 1. točko dnevnega reda.
Vabil sem sicer na sejo tudi vodstvo Državnega zbora, opravičili so se vsi. Pozdravljam generalno sekretarko in ostale, tako iz Zakonodajno-pravne službe kot tudi namestnika in prisotne iz drugih služb.
Dejstvo je, da je poslovnik ustava parlamenta in to je akt, ki ga niti Ustavno sodišče ne napade. Če je, recimo, v prejšnjem mandatu Vlada poskušala nekatere stvari spremeniti z nekaterimi zakoni, ki bi posegli v poslovnik, in Ustavno sodišče je to zavrnilo. Tako da pravzaprav moramo to knjižico, ki jo imamo tukaj, jemati za resnično sveto zadevo, če hočemo, da bodo stvari potekale tako, kot se parlamentu šika in kot tudi, konec koncev, od nas zahteva tako ustava kot samostojne veje oblasti kot tudi vsi drugi predpisi in pričakovanja, da ne govorim o tem.
Zelo pomembno je, kako se izvaja poslovnik. V tem času so že bile nekatere pripombe s strani nekaterih poslancev, tudi strokovnih služb in tudi kolegij je že nekajkrat se obregnil ob to, ali se izvaja prav ali se ne izvaja, in tako naprej. Zato je pomembno, da tisto, kar sicer imajo predsedujoči na seji Državnega zbora kot generalno pooblastilo in tudi tisti, ki vodijo delovna telesa, da med sejo tolmačijo poslovnik oni, ampak seveda
2. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) je mnogokrat lahko tudi tako, da je komisija naknadno povprašana, ali je bilo to prav ali ni bilo prav, ali bi ga bilo treba na tak ali drugačen način, da tako rečem, upoštevati ali delati na nek drugačen način. Zato verjamem, da bomo lahko v tem mandatu po izkušnjah mandata in pol v miru prediskutirali, katere stvari so bile slabo zapisane na začetku mandata, pa tudi takrat, ko smo poslovnik spreminjali. Spreminjali smo ga predvsem v luči vstopa v Evropsko unijo, ko smo morali poglavje, ki se nanaša na sodelovanje vlade in parlamenta v pogojih Evropske unije še posebej obdelati. Veste, da je ta komunikacija zdaj zelo hitra, če blago rečem, včasih pa tudi problematična, ko gre za obravnavo gradiv, ki jih Državni zbor kot najsi bo zainteresiran ali pa obvezen obravnava v fazi priprav stališč Republike Slovenije do vprašanj, ki se nanašajo na urejanje življenja v Evropski uniji. Seveda, v tistem času, je tudi treba vedeti, saj nekateri ste spremljali, da je bil sprejet poslovnik z nekim kompromisom, ki je nekatere določbe obrusil, zato da smo dobili takrat leta 2002 potrebno dvotretjinsko večino. In zdaj na nekaterih stvareh vseskozi, tudi v prejšnjem mandatu, predstavlja nekatere zadrege. So se pa na tej osnovi potem uveljavile nekatere razlage, ki pa niso povsem na liniji tistega, kar bi pravzaprav Državni zbor kot najvišji zakonodajni organ oziroma pač na tej veji oblasti odgovoren moral početi, da bi bilo vse, da tako rečem, skladno z vsemi pravili in tudi pričakovanji.
Najbrž ni treba, da kaj drugega v tem uvodnem delu sam rečem. Prav bi pa bilo, da bi se dogovorili, da spremljamo ta celoten potek tako sej Državnega zbora kot tudi sej delovnih teles in nekaterih drugih aktivnosti Državnega zbora, da bi bilo manj razburjanja in tudi manj nejasnosti - govorim predvsem za tiste, ki mogoče niste spremljali v prejšnjih mandatih te procedure -, da bi bilo manj teh nesporazumov, recimo, na začetku, ko se od oblikovanja dnevnega reda - predvsem govorim za sejo Državnega zbora - do potem nekaterih nejasnosti v sami proceduri, do, konec koncev, tudi različnega razumevanja obrazložitve glasu na Državnem zboru. Sami vidite, da včasih prihaja do teh nejasnosti. Tako da verjamem, da bomo lahko to delali tako temeljito, da bi tudi opozorili v neki fazi - ne mislim, da bi to delali zelo kmalu, ampak da bi opozorili tako vse poslanke in poslanke, vodstvo Državnega zbora, da se je nakopičilo nekaj dilem, nekaj vprašanj, ki bi jih bilo treba razjasniti oziroma pristopiti tudi k spremembam določenih pravil. Jasno je, da po šestih letih uveljavljanja nekih pravil,
3. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) pa tudi spremenjenih družbenih okoliščin nastane potreba, da se kakšno vprašanje posebej prediskutira. Če bo potreba, seveda, bi predlagali potem tudi določene spremembe.
Povedati je treba, da se je v tem času sprejelo nekaj, recimo temu, razlag ali pa razmišljanj, kako pa je bila kakšna določba mišljena. In da je to zdaj pravzaprav tisto, kar je enakovredno samim določbam, ki so v poslovniku in jih ni več mogoče na različne načine razlagati.
Kako bi tekel postopek pa za tisto redno delo. Vsak poslanec ima pravico, ali pa skupina poslancev, poslanska skupina, vodstvo Državnega zbora, predsednik, da poda komisiji pobudo za razlago poslovnika. Na primer, neka zadeva se na zboru zgodi, poslanci protestiramo in tako naprej, potem da predsedujoči na glasovanje, mi odglasujemo; recimo, če je po volji predsednika izglasovano, ne da na tolmačenje, če ni, zaprosi za razlago. Ali pa obratno, poslanci, ki niso zadovoljni z razlago in izglasovanim, zahtevajo razlago poslovniške komisije, ker tu je treba spoštovati, da so te stvari pač take. In v takem primeru, ko bomo te stvari dobivali, ko bomo te sugestije za razlago prejemali, se bomo tudi odločali na komisiji, kako bomo s temi pobudami za razlage ravnali. Verjetno bomo te stvari delali v več fazah, da se bomo najprej seznanili, potem bomo poskušali strokovno to utemeljiti in v nadaljevanju potem tudi sprejeti ali ne sprejeti razlage. Že v tem času se je pokazalo tudi v vodstvu Državnega zbora, da so nekatere zadrege imeli in so jih rešili tako, da so se dogovorili, kako bi naj to zgledalo v tem mandatu. Zato bom dal generalni sekretarki tudi besedo v tem delu, da pove, kako si predstavljajo tudi v
4. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) vodstvu zbora, ko bo prišlo do teh vprašanj.
Za zaključek tega uvoda bi rad samo to še rekel, na nas je, da skrbimo za to, da bo Državni zbor samostojna veja oblasti, ki bo imela ogledalo, ki bo postavljeno predvsem Vladi. Že v tem kratkem času, ko sem zdaj ponovno tukaj, sem opazil nekaj stvari, ki se delajo, kot bi rekel temu, malce bolj po domače. Rad bi rekel, da so bili krizni časi, odkar se spomnim, in so pravzaprav vseskozi. Če govorim za obdobje 2000-2004, ko smo se pridruževali EU in Natu, ni bilo krize v tem smislu, ampak je bila kriza, da smo morali milijon zakonov in milijon aktov sprejeti, pa so nekateri pričakovali, da bomo lahko preko Državnega zbora spravili čisto vse, za kar bomo roke dvignili, pa ni bilo tako. Vsaka zadeva je morala iti po proceduri, je morala imeti vse elemente, ki se zahtevajo. In tako bi bilo prav, da vzpostavimo to razmerje tudi sedaj. Ni nuje v nobenem primeru. Če pa gre za ogroženost države, če gre za naravno nesrečo ali za kaj drugega, so pa inštrumenti, ki so po ustavi in poslovniku predpisani, kako se takrat ravna, in se tudi to tako izpelje. Sicer bi pa moralo veljati, da moramo vsak svoje opraviti. In tu resnično posebej polagam sam sebi in vsem drugim na dušo, da bi to bilo naše osnovno vodilo. Res je, Vlada ima program, mi imamo program, ampak pri posameznih točkah bi moralo veljati, da so pripravljene, da imajo vse vsebine, ki jih morajo imeti, in da je dovolj časa, da poslanke in poslanci lahko te stvari obravnavamo, pripravimo stališča, mnenja, tudi tista, ki gredo potem v Bruselj in ki so stališča Republike Slovenije. In tu je tisti del, imamo poseben zakon, seveda, o sodelovanju med Vlado in Državnim zborom, in se mi zdi zelo, zelo pomembno in koristno za to državo.
Besedo dajem generalni sekretarki Državnega zbora, da bi osvetlila, kako oni to vidijo in s katerimi zadevami se soočajo, kot problematičnimi predvsem. Prosim.
MOJCA PRELESNIK: Hvala lepa. In tudi seveda hvala lepa za povabilo. Moram reči, da mi je v posebno čast tole današnje vabilo na vašo komisijo. Vašo komisijo jemljem kot tisto komisijo, ki bdi nad biblijo Državnega zbora, to je seveda poslovnik. To je poseben pravni akt, njegovo težo mu daje že potrebna večina, to vemo vsi. Bi pa poudarila, da so vsi pravni akti pisani tako, da dopuščajo pravno razlago, in tudi s poslovnikom je tako. Če karikiram, vsi vemo, da velja načelo najmanj dva pravnika in vsaj štiri različna pravna mnenja. In tudi pri poslovniku velja tako.
Primarno bi poudarila, da praksa seveda je. Praksa je sprejeta na kolegiju predsednika Državnega zbora. In če se bo pokazala potreba po spremembi, po novi praksi, smo seveda v službah Državnega zbora za to odprti. Primarno pa poudarjam, da smo službe tiste, ki dajemo mnenja, nudimo strokovno pomoč predsedniku Državnega zbora in delovnim telesom, in tu se naslanjamo predvsem na obstoječo prakso.
Se strinjamo, no, da mora Državni zbor sam paziti na svoj ugled in položaj predvsem preko poslovnika. Tako da bi predlagala tako, no, da delo poteka vzajemno, da se vzajemno obveščamo. In v primeru, da bomo ugotovili, da je mogoče na kakšnih točkah poslovnik že tudi, bom rekla, zastarel ali pa potreben spremembe, bomo na to seveda opozorili.
PREDSEDNIK ANTON ANDERLIČ: Hvala lepa.
5. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) Obljubim vam, da to ne bo pomenilo takega načina dela, da bomo sestankovali vsak teden ali pa vsakih štirinajstih dni, ampak po potrebi, takrat pa mogoče bolj temeljito in bolj poglobljeno.
Jaz bi še to rekel, da je bilo že v prejšnjem mandatu celo vrsto pobud in tudi oblikovan je bil kar zajeten šop predlogov za konkretne spremembe. Nikoli nismo do tega prišli. S sekretarko bova to naredila, vse bomo s temi gradivi seznanili oziroma vam bomo dostavili, da ne boste sami iskali, da vidite tudi pravzaprav - ker če enkrat prebereš nek člen, ti skorajda ne pomeni nič, ko ga pa pogledaš v neki drugi luči in v luči prakse, pa vidiš, da je to čisto nekaj drugega. In če boste želeli se poglobiti v to, kako pravzaprav vse skupaj funkcionira - predvsem bi tu položil na dušo tisti del, ki govori o zakonodajnem postopku, kako teče in kako pravzaprav lahko to, druge stvari so tudi pomembne, ampak ne toliko. Ne bi teh stvari zdaj dali kot točko na dnevni red, teh nedokončanih stvari, ampak bi kasneje, če bi menili, da se bodo tudi zdaj pojavljale take ali podobne zadrege, bi koristili to kot nek pripomoček.
Sicer pa prosim za razpravo. Kdo želi besedo? Gospod Kontič, prejšnji predsednik komisije.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Vsekakor soglašam s predlogi, ki so bili podani, da pač nadaljujemo z delom, ki smo ga opravljali tudi v prejšnjih mandatih. Pristojnosti in naloge komisije so zelo jasno zapisane v našem poslovniku, ki mu nekateri pravimo mala ustava, drugi ga primerjate z biblijo. Dejansko pa so to pravila našega delovanja, procedura, ki jo je pač treba spoštovati.
Tudi glede nadaljnjih aktivnosti pri sprejemanju posameznih razlag predlagam uveljavljeno prakso. To seveda pomeni, ko dobimo zahtevo za razlago posameznega člena poslovnika, da najprej na tej komisiji opravimo seznanitev, kar je že predsednik dejal, in da se po tej seznanitvi odločimo na komisiji, ali ocenjujemo, da je poslovnik dovolj jasen, ali pa morda ocenjujemo, da je treba pripraviti delovno besedilo razlage, o kateri potem komisija na naslednji ali pa eni izmed naslednjih sej tudi odloča, medtem pa pridobi tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. In potem na koncu tudi o obrazložitvi odloči. Kot vsi vemo, je dvotretjinska večina tudi na poslovniški komisiji potrebna za sprejem posamezne razlage. To torej pomeni, da so lahko na komisiji
6. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) sprejete razlage, ki imajo širok konsenz. Torej ni mogoče preglasovanje na Komisiji za poslovnik na relaciji koalicija-opozicija ali pa obratno. Torej, to garancijo nam daje poslovnik, o katerem govorimo.
Bilo je povedano tudi, da smo v preteklih mandatih zbirali pripombe. Res je, že v mandatu 2000-2004, ko smo sprejeli te temeljne prenove poslovnika, smo se odločili po nekem obdobju, da povabimo poslanske skupine k razmisleku in da posredujejo pripombe na poslovnik, ki je bil takrat v veljavi. Dobili smo vrsto pripomb. Je pa zanimivo, da potem, ko smo pripombe obravnavali v naslednjem mandatu, torej 2004-2008, se je pa mnenje predlagateljev bistveno spremenilo glede na zamenjano vlogo koalicija-opozicija. In prav zanimivo bo zdaj spet spremljati odločitve oziroma podporo posameznim predlogom, ko se je spet zamenjala zgodba in imamo spet na novo oblikovano opozicijo in koalicijo. Prav zanimivo je spremljati ta stališča glede določb poslovnika, ali so dobra ali so pomanjkljiva in kaj bi bilo treba spremeniti.
Če mi je dovoljeno, bi opozoril na eno, po moji oceni, pomanjkljivost poslovnika, kjer je bila ureditev predvidena nekoliko drugače v predlogu sprememb poslovnika, ki ga danes imamo, to so obrazložitve glasu poslank in poslancev. Takrat smo v predlogu, če se prav spomnim, zapisali, da se pač predstavi v imenu poslanske skupine stališče pri glasovanju, kjer seveda ni razprave, čeprav je zelo težko potegniti ločnico med razpravo in obrazložitvijo glasu, ampak praviloma razprave naj ne bi bilo in tega izkoriščanja, da poslanci pri točki ne razpravljajo, obrazložijo pa kasneje svoj glas oziroma se razprava odvija pri obrazložitvi, da bi bilo treba to v poslovniku nekako omejiti. In takrat je bil predlog, da bi v imenu poslanske skupine nekdo, ali je to vodja ali pa kdorkoli drug, ki ima za to pooblastilo, predstavil stališče poslanske skupine in bi potem poslanci te iste poslanske skupine obrazložili svoj glas v primeru, da se s stališčem poslanske skupine ne strinjajo. Se pravi, da se nekako loči od mnenja, ki je splošno mnenje ali pa večinsko mnenje v poslanski skupini. No, ta ureditev ni bila potem sprejeta in zdaj imamo, kar imamo. Morda bi bilo smiselno o tem tudi razmisliti. Ampak prepričan sem, da bo to ena izmed pripomb, na katere je opozoril predsednik, ki jih že imamo v naboru in o katerih bo mogoče na tej komisiji vsebinsko tudi razpravljati.
Torej, podpiram predloge predsednika za nadaljnje delo te komisije in nam seveda pri delu želim veliko uspeha. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANTON ANDERLIČ: Hvala. Franci Kek.
FRANCI KEK: Hvala. No, tu je zdaj gospod Kontič omenil glede obrazložitve glasu poslanca. To se mi zdi stvar, ki bi jo zelo podprl. Ker zdaj imamo stanje, ko slišimo neko mnenje poslanske skupine in potem še deset istih mnenj poslancev, toliko da se vidi na televiziji. In bi s tem najmanj za dve, tri ure skrajšali sejo.
PREDSEDNIK ANTON ANDERLIČ: Ja, saj osnovna poanta pri tem, kako pravzaprav razumemo poslovnik, je vedno ena in ista. Eni mislijo, da je to utesnjevanje, da je to nagobčnik za poslance, kot je bil nek izraz v preteklosti, drugi, druga razlaga
7. TRAK: (DAG)
(Nadaljevanje) iste poante pa je, da je to predpisano, kako naj bi organizirano stvar tekla, da bi bila tudi, konec koncev, ne bom rekel pod kontrolo, ampak da lahko seje Državnega zbora planiraš časovno, da se vnaprej ve - to imajo vsi urejeni parlamenti, recimo, angleški, ki ima poleg islandskega, ki je bil prvi, to tradicijo zelo bogato -, da se točno ve, ampak na minuto točno ve, kdaj, kdo, kaj. In potem ni vprašanja, ali se zadnji trenutek ti odločiš, zdajle imam pa jaz nekaj nujnega povedati slovenski javnosti. Recimo, ta poslovnik je prinesel planiranje za celo leto vnaprej, kdaj bodo seje Državnega zbora, kdaj bodo delovna telesa, kdaj bodo druge stvari in tako naprej, pa tudi možnost, da se dogovorimo, na kakšen način bo to potekalo. In to je eno od vprašanj. Predlagam, da resnično za prihodnjo sejo pripravimo to podlago, da ne bo tako imenovanega ustvarjalnega razlaganja prava, kot nekateri pravijo, ampak da se bomo eksaktno v skladu s poslovnikom potem dogovorili za praktično izvedbo pravila, pa najsi bo tega, o katerem zdaj govorimo, ali kateregakoli drugega. Ker zadreg bo pa še kaj, ko bo vsak mislil, da bi moralo biti tako, je pa lahko tudi drugače, in potem imaš odprto marsikaj.
Želi še kdo besedo? Gospod Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Lepa hvala. Torej, jaz zelo soglašam s tem, da dobimo seznam vseh tistih zadev, ki so v preteklih obdobjih sprožale težave in so se pokazale kot tiste, o katerih bi kazalo razmisliti, če bi sprejeli kakšno spremembo ali dopolnitev.
Zagotovo pa pogrešam v poslovniku zadevo, ki prav tiste, ki se vozimo, zadeva vsa leta. Namreč, določbe, ki bi opredeljevale, do kdaj lahko in koliko ur sploh traja delo Državnega zbora ali pa, če se omejimo na seje Državnega zbora, redne ali izredne. Menim, da bi nobena seja in skupno delo Državnega zbora, ki zadeva poslance ali posameznega poslanca, ne smelo trajati več kot 12 ur, skladno z zakonom o delovnih razmerjih, ki prepoveduje daljše delo, daljše obremenitve, z vsemi možnimi posledicami, ki so lahko aktualne na podlagi takega ravnanja. Veste, da smo v vseh mandatih imeli seje, ki so trajale tudi 16 ur in več, in to so seveda z vidika ne samo zbranosti prisotnih, pač pa tudi z vidika varnosti in zdravja obremenitve, ki jih ne bi smeli dopuščati. In prav bi bilo, da bi, razen v razmerah vojnega stanja ali višje sile, naravnih nesreč ali podobnega, bilo v poslovniku zapisano, kdaj najbolj zgodaj se lahko delo Državnega zbora začne in kdaj zadnjo uro mora prenehati, ne glede na to, v kakšni fazi je zadeva, ki je na dnevnem redu. To po mojem manjka in to bi odpravilo tudi vse druge probleme, ki iz tega izvirajo. Veste, da poslanci v nočnih sejah, tisti, ki se vozimo, nimajo javnega prevoznega sredstva, nobenega, ne letala ne avtobusa ne vlaka, in jim ostane, da gredo peš, kajti nadomestilo je za vlak.
8. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) In ureditev nikoli ni rešila tega problema. Ponuditi taksi je pač neumnost, ker je to daleč dražje od kakšnega drugega načina zagotavljanja prevoza in z neko zadnjo uro, ko bi se delo končalo, bi se lahko tudi vse te težave odpravile in hkrati rešile. Po drugi strani bi pa poslanci imeli možnost, da delajo za tisto plačo, ki je vedno znova očitek javnosti pa tudi medijev pa tudi kakšnega demagoga v Državnem zboru samem, predstavljale neko drugačno nagrado za opravljeno delo. Kajti, če nekdo problematizira plače poslancev, ki delajo aktivno na sejah in v Državnem zboru več kot 8 ur, potem pa še doma, ker je preprosto nemogoče vsega prebrati v tem času, potem je to pač absurd na katerega ne smemo pristati in s takimi rešitvami bi do neke mere ublažili to nesorazmerje med dejanskimi obremenitvami in plačo, ki se nazadnje zreducira na plačo snažilke, če bi upošteval vse ure časa izgubljene za to delovno dolžnost in odgovornost poslanca. Upoštevajoč seveda vse, kar na mizo pride. Govorim o tistih, ki zadevo resno jemljejo in ki odgovorno opravljajo svojo funkcijo. Teoretično bi vsi morali delati in porabiti bistveno več časa kot 8 ur na dan, če bi hoteli slediti vsemu, kar pred poslanca, ne glede na njegove funkcije pride in zaradi tega bi bilo dobro, da bi neke omejitve tudi kar zadeva to neizogibljivo obremenitev, kar zadeva seje omejili na razumno mejo in na razumen čas v dnevu. Hvala.
PREDSEDNIK ANTON ANDERLIČ: Hvala lepa. Ja, gospa Silva Černugelj.
SILVA ČERNUGELJ: Hvala lepa za besedo. Glede na to, da gospod Žnidaršič predlaga, mislim, že en predlog, ki je bil že parkrat obravnavan tudi na tej poslovniški komisiji glede limitiranja časa trajanja delovnih teles, enaka tudi samega sej Državnega zbora. Mislim, da ob tem ni treba samo pomisliti na člane parlamenta oziroma poslance, ampak da predvsem na strokovne spremljevalne, strokovne delavce, ker oni so tisti nepogrešljivi del funkcioniranja parlamenta in nenazadnje tudi na servisne službe, ki so tiste, ki na en način naredijo to celoto, da funkcionira tako kot funkcionira in na ta način kot funkcionira. Tako, da sigurno zaradi načrtovanja dela vseh nas in v dobrobit ostalih, je nujno potrebno na en način najti eno pametno rešitev tudi za to. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANTON ANDERLIČ: Hvala. Gospod Kres.
GVIDO KRES: Hvala za besedo. V drugem delu predstavitve gospoda Žnidaršiča, jaz se tukaj popolnoma z njim strinjam. Predvsem tudi v tistem delu, kolikor je to mesto, da lahko o tem spregovorimo glede prevoza na delo in drugače. Jaz si predstavljam delo poslanca kot delo, ki sploh nima delovnega časa.
9. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) Če mene vprašate in moram tudi povedati, na voljo sem vseskozi, telefon je na voljo. Skratka kjerkoli se pojavim sem v tej službi. Čedalje manj časa ostaja za res tisto, za mojo privatno življenje. In če se obnašamo času primerno, poslanci morajo biti mobilni, odzivni. Skratka na takšen način, kot se nam zdaj ureja mislim, da to ni omogočeno in bi resnično apeliral na to, da o tem se pogovorimo in preidemo na moderen način delovanja. Poleg že ostalih suportov, ki jih imamo in tudi so kvalitetni in tudi delo moram reči, da je resnično pripravljeno tako, da se lahko kvalitetno dela.
Kar se pa tiče obrazlage glasu pa moram povedati, jaz sem tukaj v bistvu nov in ta obrazložitev glasu jo jemljem kot to, da je še tista zadnja moč, ko želim nekoga prepričati, preden gremo v glasovanje, jo še imam, da nekaj povem. Tako, da tukaj notri v tem bomo najbolj verjetno še kar nekaj diskutirali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANTON ANDERLIČ: Hvala. Potem bi to točko zaključili pravzaprav z vednostjo, da vemo kar nekaj kar je narobe ali pa bi bilo lahko boljše v tem Poslovniku zapisano. Predvsem pa bi se lahko drugače izvajalo. Strinjam se z doktorjem, da takrat ko smo šli pred šestimi leti sprejemati Poslovnik, da je bil osnovni namen, da se delo organizira, da se predvidi kako bodo posamezne procedure tekle in koliko časa bo trajalo in zato smo tudi vzpostavili nek poseben organ, ki se imenuje kolegij in je dobil pooblastila, ki določa kakšen bo dnevni red, koliko časa bo kakšna točka trajala in tako naprej. Tako da je pa tukaj rezerve še veliko.
Jaz bi ponovil tisto, kar sem že prej rekel. Samo s tem, ko bomo ščitili ugled Državnega zbora skozi dosledno ravnanje po Poslovniku, bodo tudi te stvari odpravljene. Nobene potrebe ni, da bi ali Vlada ali Državni zbor dajala vtis, da gre v katerem koli obdobju za kakšne izredne razmere. Ampak resnično, kot je najbrž vsakemu jasno, da vsak, ki bolj dramatizira določeno vprašanje, bolj pomemben je. Ampak jaz sem že dolgo nazaj se z neko resnico soočal, ki jo kot nauk zmeraj se spomnim. Da mnogi problemi se rešujejo zaradi tega, ker jih naredijo tisti, ki jih želijo reševati in potem ustvarjajo nek cirkus kako bo vse skupaj propadlo, če ne bomo, ne vem, čez noč to naredili, če ne bomo ne vem kaj. Potem pa ugotovimo,
10. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) da tako ali tako bi to teklo normalno. Zato je samo strogo spoštovanje Poslovnika, jaz verjamem, da se da nadgraditi tudi to. Če imamo določeno kdaj so dnevi, ko ima Državni zbor zaprta vrata, potem je tudi mogoče znotraj tistih dni, ko so, recimo temu v narekovajih delovni, razporediti tako, da vse obvladamo. Planiranje. Nobene potrebe ni, da bi imel kdo občutek, da je treba zaradi tega skrajševati razprave ali pa omejevati nekatere obrazložitve in tako naprej, ker to je osnovno kar poslanci imamo. Ampak organizirati, bolje koordinirati pa pomeni tudi učinkovitost.
Zato jaz ne bi nobenih zaključkov pri tej točki posebej oblikoval. Ampak, da se vsi skupaj zavežemo, da bomo spremljali, da bomo aktivno sodelovali in vse te sugestije, ki bodo potem tudi prediskutirali in spravili v boljšo, da tako rečem, definicijo ali pa samo razlago, če bo to potrebno. To je povsem dovolj za to točko.
Lahko preidemo na naslednjo točko. LETNI NAČRT MEDNARODNE DEJAVNOSTI. Še preden sem jaz sem prišel, je bilo posredovano vodstvu Državnega zbora oziroma generalni sekretarki nek predlog, kako naj bi to zgledalo. Koristno je in tudi v luči teh razprav se bi dalo videti v drugih parlamentih kako pa tam to poteka. Sam imam nekaj izkušenj. Bil sem v ducatu parlamentov ali pa še več. Različne so prakse, različne so ureditve. Ampak tisti, ki imajo podoben tip demokracije kot mi, so večinoma pred nami kar se tiče teh vprašanj, da se ve kaj je sveta zadeva. Ne boste srečali v Nemčiji, da bi kanclerka takrat, ko so ali poslanska vprašanja ali neko resno vprašanje, ki ga obravnava parlament, da ne bi prišla iz Kitajske, če bi imela takrat tam uradni obisk zato, da bi prisostvovala v parlamentu, da bi odgovarjala na vprašanja, da bi pojasnjevala in tako naprej. Pri nas je to zelo enostavno pa da tukaj izvzamemo zdaj predsednike in predsednice bodoče, predsednice vlad. Ampak ministri, državni sekretarji se zlahka izognejo in pošljejo kogarkoli na seje delovnih teles, Državnega zbora in tako naprej in to je preprosto za neke urejene parlamente nesprejemljivo in absolutno ne obstaja in jaz mislim, da je to tisto, kar krepi obe. Prvič krepi moč parlamenta in drugič, obe veji oblasti. Da se ve kaj ena dela in kaj druga in vsaka svoje opravi in so razumevanja dosti boljša. Zato bi bilo mogoče dobro, da nadaljujemo s to prakso. Imamo možnost do dveh obiskov parlamentov in seveda, da povabimo tudi kolege sem, da pogledamo kakšne oziroma da oni vidijo kakšne so naše prakse in da jim mi poskušamo povedati kaj smo hoteli s tem, ko smo na ta način si poslovnik zapisali in seveda tudi obratno.
Jaz sem pristaš, da gremo tja kjer več vedo, kjer so že več tega naredili in tukaj je nekako angleški parlament poseben po neki tradiciji in po nekem tipu, ki je drugačen od našega
11. TRAK: (SP)
(Nadaljevanje) tipa demokracije, kjer je več na Vladi in več na, ker je pač tak sistem. Ampak, da bi recimo, če se strinjate, seveda sem absolutno dovzeten tudi za druge ideje, nam je recimo ta britanski parlament, recimo tudi nemški, škotski, potem te skandinavske države in bi tukaj videli s kom se da vzpostaviti stik, da bi nam pripravili potem tudi ... Nam je zelo, ko smo mi bili parkrat v Angliji, je bilo zelo dobro organizirano. Nam so organizirali, recimo ob sredah imajo oni tako imenovano parlamentarno uro, ko pride absolutno premier, ko pridejo ministri. Se že na dan oziroma bistveno prej ve, recimo 11.23 bo nastopil ta, 11.29 ta, s tem in tem vprašanjem in bo odgovarjal na to in to vprašanje, to je pričakovanje. Takrat so seveda tudi neposredni prenosi, pričakovanje javnosti. Javnost ve, da recimo, če je včeraj bil nek problem v Afganistanu z vojaki angleškimi recimo ali pač se je nekaj zgodilo, seveda naslednjo sredo, če ne že takoj naslednji dan, bo to predmet pojasnila pred poslanci in seveda to javno in tako naprej. Skratka jaz bi predlagal, da poskušamo oblikovati, da poveste vi tudi kaj je tisto, kar bi nas zanimalo vse skupaj, da bi poskušali realizirati ta obisk, ali enega ali dva, ali kakorkoli bo oziroma, da skladno s pravilnikom in z odločitvami tudi na kolegiju oziroma na odboru za zunanjo politiko, da to naše poznavanje, te naše izkušnje nadgradimo še z drugimi in potem vidimo kaj bi bilo za spremeniti tudi pri našem ravnanju. Odpiram razpravo. Kdo želi? Maja, pravijo, da pripravite program pa bomo potem ... Malo se hecam. Ampak razumem, da se strinjate s tem, kar sem rekel in bi poskušali resnično videti kje so že bili ti kontakti, nekatere stvari smo že se dogovarjali pa jih nismo potem tudi realizirali, ker so pač bile okoliščine, da jih nismo mogli, nekatere smo in bi videli ... Je pa tudi res, da, ker v preteklosti in tudi mi to delamo za nekatere druge parlamente predvsem v jugovzhodni Evropi, da je tukaj v Državnem zboru desetletje pravzaprav tudi s pomočjo Evropske unije in nekaterih skladov, so od upokojenih generalnih sekretarjev nekaterih parlamentov, bolj z gospodom Plevelom, ker to pozna, nisem na vas mislil, ki so pomagali, ki so sodelovali in tako naprej in smo vrsto stvari naredili v tem času celo potem na začudenje tistih, ki so prišli sem, kako hitro smo šli predvsem kar se tiče informatizacije nekaterih drugih zadev, smo celo pred nekaterimi parlamenti, na nekaterih stvareh pa nismo sledili, ker pač so bile objektivne okoliščine take. Tako, da bi midva z Majo potem pogledala kaj je tisto, kar bi bilo smiselno. Ne bi pretiravali. Ampak seveda prav pa je, da to tudi naredimo. Gospod Kontič.
12. TRAK: (SB)
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Ravno to kar ste omenil na koncu, da ne bi pretiravali glede na to, da predsednik Državnega zbora napoveduje varčevalne ukrepe in da smo se z njimi nekako vsi strinjali, jaz predlagam, da smo pri teh obiskih v letošnjem letu izredno previdni oziroma pozorni in da če ni posebno nujno, da se tem aktivnostim v letošnjem letu odpovemo in z njimi nadaljujemo v naslednjem letu, jaz mislim, da pri tem ne bomo nič zamudili.
PREDSEDNIK ANTON ANDERLIČ: Jaz se s tem ne strinjam, kajti ravno včeraj sem bil na eni široki razpravi okrog varčevanja pa ne zaradi tega, da se ne bi strinjal z varčevanjem, ampak ravno takrat kadar je najhujša kriza je treba delati na tistem kar vsak dela in vsi resni poslovneži zdaj hodijo okrog svojih poslovnih partnerjev, iščejo rešitve in vsi tisti, ki bodo obsedeli doma bodo ostali zadaj. In tukaj je to tako. Jaz nimam nobene potrebe, da bi kam kar tako šel, ampak, če bomo mi svoje delo, to je naš poslovni proces in naše osnovno delo, da sprejemamo zakone, kakorkoli že, ampak če bomo videli še kaj čez, ker jaz se tudi ne strinjam z nekaterimi stvarmi, ki smo jih že v teh dveh mesecih naredili, bom rekel, kar tako na vrat na nos, pa ne bi komentiral posameznih zadev, bi mogoče s kakšno drugačno razlago dosegli večji učinek. Ampak, kot rečeno, jaz bi delil usodo tako kot se ne strinjam s predsednikom Gantarjem, ki je na vrat na nos in tako rekoč preden se je prediskutiralo med poslanci Državnega zbora, objavil kaj bomo naredili, to je v neki parlamentarni demokraciji nemogoče. To je preprosto treba najprej pripraviti akt, ga prediskutirati in potem se reče, "to bomo naredili", ne pa reči "to bomo naredili ali pa smo tako rekoč že naredili". Moje razumevanje vloge parlamenta in naše odgovornosti do javnosti in do državnih sredstev, če hočete je takšno, da moramo deliti usodo vseh struktur v tej državi, nikakor pa ne, da demagoško nekatere stvari počnemo, ampak s tem hočem zaključiti, nočem polimizirat na tej točki, da ne bi tukaj ustvarjali vtisa, da eni bi razmetavali, eni bi ne vem kaj, eni so pa za šparanje in tako naprej. In jaz verjamem, da pri kavi, pri plastičnih rožah in tako naprej, ne bomo prišparali nič, dajali bomo slab zgled, ne dober. Da se pa jaz vsak dan racionalno obnašam, od kar sem tukaj pa še bistveno bolj, sem pa že več kot 20 let, tako da ni tukaj nobene zadrege. Ja, šparati, ampak ne po tisti formuli pa naj stane kolikor hoče. Odpiram razpravo oziroma saj je skoz odprta, kaj drugi menite, če mislite, da vse vemo, da ni treba z nikomer nič prediskutirati, zaradi mene tudi ni nujno, da letos kaj naredimo, ampak, če ne bomo začeli prvo leto te stvari si sami sebi odpirati in kakšno izkušnjo dobiti, potem zadnje leto je pa res nesmiselno hoditi okrog. Gospod Žnidaršič.
13. TRAK: (PK)
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Glede tega ali bi Komisija za Poslovnik šla kam pogledati kako so te stvari urejene v drugih demokracijah menim, da bi takšen obisk bil morda celo bistveno bolj pomemben in učinkovit za kasnejše nujne spremembe poslovnika kot pa vrsta drugih potovanj, ki jih ni malo, ki pa so udeležba in gotovo in ne prinašajo ničesar, pomenijo pa stroške. In jih je zelo veliko, da se razumemo. Eno ali dvoje obiskov drugih parlamentov z namenom seznaniti se z rešitvami kako tam počnejo to isto zadevo zame ni tisti strošek, ki bi smel biti problematičen, če hočemo seveda ohraniti resnost pri namenu, da Komisija za Poslovnik poskuša rešiti morda sporne ali še ne dorečene stvari, s pomočjo tudi tujih izkušenj. Ve se da se je na ta način vsaka inštitucija pravzaprav obnašala, da je iskala pri drugih boljše rešitve, če so že in ni sama odkrivala Amerike v temu smislu.
Tako da jaz tukaj ne vidim nobenega razpravljanja je pa mogoče ugotoviti v državi kje se še da kar zadeva potovanja. Denimo, če gre neki minister v Bruselj neko stališče povedati ni nujno, da jih gre trinajst z njim ali dvanajst ali deset, najbrž bi bilo dovolj tri. Ampak to je bil način, bi rekel, življenja v preteklem mandatu da jih je šlo tam povprečno deset z vsakim ministrom na potovanje. Dvanajst takrat, ko je bil en sam stavek sprejet na račun tistega kar naj bi se tam povedalo in sem tri mesece čakal na odgovor zakaj je to potrebno da sem ga dobil in še je bil neuporaben. Hvala.
PREDSEDNIK ANTON ANDERLIČ: Gospod Kek.
FRANCI KEK: Hvala za besedo.
Saj mi bomo dobili predloge, ki bodo tudi cenovno... .../Oglašanje iz ozadja./... pa se bomo potem lahko odločili. Tako da.
PREDSEDNIK ANTON ANDERLIČ: Ja kot rečeno, ravno to je bila moja zaključna misel; ob vsakem obisku če bo ali povabilo tudi kakšnemu parlamentu ne vem ali smo dolžni komu poslati kakšno vabilo iz preteklih let? V Angliji je bila delegacija pred leti, ne vem ali je bilo samo da so oni nas vabili. Je pač neka vzajemnost ali reprociteta ali ne vem kako bi se temu reklo, je v takšnih primerih. Ampak vsaka zadeva bo posebej pripravljena, če se bomo strinjali se bomo strinjali, če se ne bomo se ne bomo in to je vse. Gospod Grill.
IVAN GRILL: Hvala lepa za besedo.
Poglejte, tudi sam mislim, da obisk, ki je dobro pripravljen, dobro izbran je lahko v pomoč vsem nam, ki se s tem ukvarjamo tako da bi bilo potrebno to prakso tudi nadaljevati. Bi pa mogoče veljalo uporabiti ali pa izkoristiti tudi splet, internet. Jaz verjamem, da so tukaj vsaj v teh razvitih demokracijah ti prenosi tudi na spletu in bi mogoče strokovne službe, da se ne bi zdaj vsak izmed nas posamezno s tem ukvarjal pa iskal, nekako dalo te naslove, če imajo s tem ali pa da to poiščejo kdaj so ti prenosi ali če so to neki posnetki ker se lahko mi ne nazadnje potek seje sami ogledamo pa bomo lahko mogoče tudi na obiskih, ki se jih bomo potem udeležili bolj konstruktivni, da se ne bomo tam neke zadeve učili ki se jih lahko prej že na to tudi pripravimo. Mogoče tudi kakšne razlage Poslovnikov. Saj to če je v tujem jeziku to ni problem, te prakse, ki so v tujini že uveljavljene, da imamo mi na voljo. Hvala.
PREDSEDNIK ANTON ANDERLIČ: Ja, raziskovalni sektor se je ukvarjal v preteklosti dosti s tem in je tega
14. TRAK: (PK)
(nadaljevanje) gradiva precej tukaj kar se tiče samih ustrojev posameznih ureditev v posameznih parlamentih. Kar se pa tekoče tiče pa najbrž tudi ni nobena težava. Še kdo? Bi tudi to točko zaključili tako kot je bilo rečeno.
Pregled aktualni zadev. Pod to točko v temu trenutku, razen če imajo kaj iz služb za reči ni. Je pa nekaj razprav, nekaj razburjenj je bilo tudi že na kolegiju in tako naprej in razne te stvari, recimo tudi včeraj smo imeli na enemu odboru en takšen vložek. Tako da verjetno bo prav, da enkrat, če spremljamo recimo, kaj jaz vem, pri obrazložitvah glasu ali pa pri času ali pa pri raznih drugih stvareh tudi mene recimo motijo zadeve kot so recimo sklicana nujna seja s strani skupine poslancev potem se pa skliče seja ampak se točke dnevnega reda obrnjeno izpeljejo kot so pa bile zahtevane. To je po mojem odmik od Poslovnika. Če nekdo zahteva sejo jo mora dobiti in mora biti vrstni red točk postavljen tako kot je bilo zahtevano, če se pa še kaj na to nujno sejo doda se pa doda vedno za temi. To so bile polemike, če se spomnite na predzadnji seji. To je ustvarjalna razlaga mislim pa da je inštitut nujne seje, ki je podložen z zahtevo triindvajsetih poslancev tisto zadnje kar je tudi v ustavi pravzaprav omogočeno, tisto zadnje kar tisti, ki ne morejo priti sicer na dnevni red, da pridejo skozi to nišo. Ampak to je bila ena od recimo polemik že tudi v temu času.
Ampak kot rečeno, aktualnih drugih predlogov, ker se bomo predvsem zanašali na pisne pobude ni in s tem zaključujem to sejo.
(Seja je bila zaključena 23. januarja 2009 ob 9.56.)
|
